Znanost je produkt znanja, ki ga je pridobil človek, in izkušenj, ki jih je pridobil, odkar so njegove noge stopile na površje zemlje, in je dvorezen meč, s katerim lahko človek izumlja smrtonosna orožja, uničujoče bolezni in napredne vohunske naprave, ki napadajo zasebnost in posegajo v življenja drugih, lahko pa proizvaja tudi zdravilna zdravila in pridelke, sodobna prevozna sredstva, komunikacije in komunikacije, varne zgradbe ter polepša življenje.
Pridiga o znanosti
Dragi učenci, vi ste brsti prihodnosti in upanje jutrišnjega dne ter nosilci bakle znanosti, literature in umetnosti prihajajočim rodovom.Mezopotamija in v teh civilizacijah so cvetele vede matematike, astronomije in filozofije ter do danes te civilizacije še vedno osupujejo svet s tem, kar so dosegle od renesanse in s tem, kar so zapustile od dosežkov in znanja ter s tem, kar so vsebovale od skrivnosti, katerih podrobnosti znanstveniki še danes niso znane.
In znanje niso le besede, ki si jih zapomnimo in nato po koncu izpitnega časa pozabimo, temveč izkušnje in znanja, ki se usedejo v mislih in iz katerih človek dobiva lekcije in nauke ter se uči, kako jih uporabiti sebi v prid in za dobro tistih okoli njega.
Dr. Salman Al-Awda pravi: »Znanosti ne pridobimo le z branjem in pomnjenjem, temveč vročina izkušenj in trpljenja dozori um, ga prepoji z najpomembnejšimi in koristnimi znanostmi in tistimi, ki vsebujejo najbolj konstruktiven duh. ”
In znanost je vaše sredstvo za preživetje in ohranjanje koraka s svetom okoli vas in brez nje ste nič, zato izkoristite priložnost in bodite pozorni na to, kar vas naučijo znanja, in poskušajte biti kos odgovornosti, da boste sprašujte, iščite in poiščite odgovore na svoja vprašanja ter se ozrite okoli sebe s preudarnim in pronicljivim pogledom, morda ste vi izumitelji jutrišnjega dne, morda boste sposobni storiti tisto, česar ni še nihče pred vami.
Zelo kratka pridiga o znanosti
Hvaljen bodi Bog, ki je učil s peresom, ki je človeka naučil, česar ni vedel, in molimo in pozdravljamo našega preroka Muhammada Al-Hadija Al-Bashirja, ki nas je učil plemenite morale in izpostavil čudež Kur'ana, in moč besede, kot za:
Krepost znanja v islamu je velika in Bog nam je v mnogih verzih modrega spomina naročil, naj gledamo, raziskujemo in meditiramo o tem, kar je ustvaril, kot v besedi Vsemogočnega: »Tisti, ki se spominjajo Boga stoje, sede in na boku , in razmisli o stvarjenju nebes in zemlje. To je neveljavno. Slava ti bodi. Reši nas muk ognja.«
In v Njegovih besedah, naj bo slavljen in vzvišen: »Ali ne gledajo na kamele, kako so bile ustvarjene, in na nebo, kako je bilo dvignjeno, in na gore, kako so bile postavljene, in na rečno strugo, Ti si samo opomin, nimaš nadzora nad njimi.«
Častijo ga z znanjem, ne s silo in prisilo, in v tem so se pojavili naslednji verzi:
Vsemogočni je rekel: "Bog priča, da ni boga razen njega in angelov in tistih, obdarjenih z znanjem, ki stojijo za pravico. Ni boga razen njega, Mogočnega, Modrega."
In On, naj bo slavljen in vzvišen, je rekel: "Nekateri njegovi služabniki se bojijo Boga." In on je tisti, ki loči med ljudmi znanja in nevednimi, zato povzdiguje učenjaka in ga časti, kot pravi Vsemogočni: »Reci: Ali so enaki tisti, ki vedo, in tisti, ki ne vedo?
Pridiga o pomenu znanosti
Hvaljen bodi Bog, ki je edinstven v popolnosti in veličastnosti, Eden, Eden, Edinstven, Večen, Vzvišen od partnerja in otroka, in molimo in pozdravljamo najboljšega človeštva, nepismenega preroka, katerega Gospod ga je učil in discipliniral, zato ga je dobro discipliniral.
Ko je Bog ustvaril Adama in ga hotel naslediti ter ga narediti za prevladujoče bitje na zemlji, so mu angeli rekli: »Ali boš vanjo postavil nekoga, ki bo v njej delal nesrečo in prelival kri, medtem ko bomo mi slavili Tvojo hvalo in Te posvečevali?« Vsemogočni Bog jim je rekel: "Vem, česar vi ne veste." وليريهم الله لماذا فضّله الله عليهم وجعله مستخلف في الأرض علّمه من لدنه علمًا كما جاء في قوله تعالى: “وَعَلَّمَ ءَادَمَ ٱلۡأَسۡمَاۤءَ كُلَّهَا ثُمَّ عَرَضَهُمۡ عَلَى ٱلۡمَلَـٰۤىِٕكَةِ فَقَالَ أَنۢبِـُٔونِی بِأَسۡمَاۤءِ هَـٰۤؤُلَاۤءِ إِن كُنتُمۡ صَـٰدِقِین، قَالُوا۟ سُبۡحَـٰنَكَ لَا عِلۡمَ لَنَاۤ إِلَّا مَا عَلَّمۡتَنَاۤۖ إِنَّكَ أَنتَ ٱلۡعَلِیمُ ٱلۡحَكِیمُ، قَالَ یَـٰۤـَٔادَمُ أَنۢبِئۡهُم بِأَسۡمَاۤىِٕهِمۡۖ فَلَمَّاۤ أَنۢبَأَهُم بِأَسۡمَاۤىِٕهِمۡ قَالَ أَلَمۡ أَقُل لَّكُمۡ إِنِّیۤ أَعۡلَمُ غَیۡبَ ٱلسَّمَـٰوَ ٰتِ وَٱلۡأَرۡضِ وَأَعۡلَمُ مَا تُبۡدُونَ وَمَا كُنتُمۡ تَكۡتُمُونَ.”
Znanje je tisto, zaradi česar je človek dragocen in zaradi česar se dvigne nad druga Božja bitja, in znanje, ki je povezano z vero in pobožnostjo, je popolno znanje in je najboljše kesanje z Gospodarjem svetov, in je skozi to je dosežena obnova zemlje, njena blaginja, njena dobrota in dobrota vsega človeštva.
Pridiga o kreposti znanja
Znanje odpravlja vraževerje, saj je luč, ki premaguje temo, in osvetljuje ljudem pot, zato hodijo po njej mirne duše, ker jih nevednost dela strah in človek je sovražnik tistega, česar ne ve, in to jih naredi bolj fanatične in pristranske.
Glede kreposti znanja je prišel naslednji hadis preroka:
»Božjemu poslancu, naj ga Bog blagoslovi in mir, sta omenila dva moža; Eden je častilec, drugi pa učenjak, tako da je Božji Poslanec, naj bodi Božja molitev in mir z njim, rekel: Nadmoč učenjaka nad častilcem je kot moja večvrednost nad najnižjimi od vas.
Pridiga o iskanju znanja
Iskanje znanja je obveznost in z njim se doseže dobro, in iskalec znanja ima veliko nagrado pri Gospodarju svetov.Kdor se uči znanja in ga uči ljudem, bo prejel Božjo milost in zadovoljstvo.
O iskalcu znanja pa pravi, naj božja molitev in mir z njim: »Kdor hodi po poti, ki išče spoznanja, mu bo Bog olajšal pot v raj, iskalcu znanja pa angeli spustijo krila, v zadovoljstvo s tem, kar počne, in učenjak išče odpuščanja zanj od tistega, ki je v nebesih in kdor je na zemlji, in ima prednost v vodi, tudi pri kitih.« Učenjak nad častilcem je kot superiornost luna nad vsemi planeti in da so učenjaki dediči prerokov.Preroki niso zapustili niti dinarja ali dirhama.
V zgodbi o Al-Khidru imamo lekcijo pri Božjem preroku Musi. Bog ga je naredil odprtega srca za sprejemanje znanja in ga usmeril, da postane učenec Al-Khidra, ki ga je Vsemogočni Bog opisal z besedami: »In našli so služabnika izmed naših služabnikov. Toda al-Khidr je imel pogoje, da ga je poučeval, najpomembnejši med katerimi je bil, da ga ne sme spraševati o ničemer, dokler mu tega prej ne pove in dokler se po tretjem vprašanju ne razidejo.
Tega človeka je Bog odlikoval z znanjem in je prisilil svojega preroka Mojzesa, da mu je sledil in ubogal njegov ukaz.
Pridiga o spoznanju in delovanju
Znanost in delo sta neločljiva in znanost brez dela so samo napisane teorije, ki nikomur ne koristijo, delo brez znanja pa je izgubljen trud, izkrivljena proizvodnja in morebiten neuspeh, znanost in delo skupaj pa sta osnova za uspeh, napredek in blaginjo v celotnem svetu. starosti.
Celo pravne in verske vede, če bi ostale le zapisane besede brez praktične uporabe, bi imele malo vrednosti.« In Poslanec, naj bo Božje molitve in mir z njim, je iskal zatočišče pred znanjem, ki ne koristi, srcem, ki se ne pokori, in prošnjo, ki ni uslišana.
Znanje je moč in te moči ni mogoče doseči, če človek z njim ne dela in ima od njega koristi ter doseže tisto, k čemur stremi, in s tem izpolni svoje potrebe, odvisno od sebe in doseže dobro in korist za svojo družbo in znanje. je osnova, na kateri se gradi dobro delo, in kadarkoli je stavba postavljena na močne temelje znanosti in znanja, kadar je to velika, uporabna, uporabna in trdna zgradba, ki se ne ukloni pred nihanji časa.
Pridiga o znanosti in morali
Znanost in morala sta med najbolj dragocenimi dobrinami, ki jih človek lahko poseduje, in čeprav imajo nekateri ljudje raje znanost kot etiko, je to vedno povzročilo veliko propada in uničenja.Korupcija in iz nje nikoli ne pride nič dobrega, temveč postane orodje za korupcijo, izsiljevanje, mučenje in prilaščanje pravic drugih.
Nasprotno, morala brez vednosti, ki jo varuje in krepi, je morala, ki je podvržena izumrtju, in v njih ne najdete tistega, kar ljudi mika, da bi jih sprejeli in jim sledili.
Zato je znanje skupaj z moralo nekaj najboljšega, kar ohranja človekovo človečnost, ga ščiti pred ponižanjem, pokvarjenostjo in razpadom.
Pascal pravi: »Če bi se srečala vsa zemeljska in nebeška telesa, ne bi bila enaka najbolj zaničljivim idejam.
In če bi se vse misli združile z vsemi temi telesi in telesi, ne bi bile enake niti najmanjšemu izbruhu strasti in nežnosti.” In naravoslovec Covey pravi: »Usluga, ki jo človek naredi svoji vrsti, hitro propade, ne glede na to, kako velika je, toda resnica, ki jo zapusti zanje, ostane za večnost in nikoli ne izgine.«
